V letu 2023 je zaživel projekt ZDRAVSTVENI SEMAFOR, ki je plod sodelovanja med Zvezo Slovenska unija pacientov, Centrom za pomoč na domu Maribor, Svetom invalidov Mestne občine Maribor, Društvom za boj proti raku Štajerske Maribor, Društvom za promocijo pacientovih pravic in dolžnosti Maribor, Zdravstvenim domom dr. Adolfa Drolca Maribor, UKC Maribor, Svetom za javno zdravje in okolje Mestne občine Maribor, prilogo časnika Večer, Štajerc, mariborskim studiem Radio1 in ostalimi sodelujočimi.
Gre za projekt ozaveščanja posameznikov ter širše laične in strokovne javnosti o pomenu zdravja, socialnega varstva in drugih človekovih pravic, preko kanalov sporočanja sodelujočih deležnikov (spletna stran, FB, novičnik, revija …)
Mednarodni mejniki so priložnosti za izobraževanje javnosti o pomembnih družbenih vprašanjih, za mobilizacijo politične volje in sredstev, za reševanje globalnih problemov ter za praznovanje in krepitev dosežkov človeštva. Združeni narodi in ostale specializirane agencije so jih sprejeli kot močno orodje zagovorništva.
Posebne dneve, tedne, leta in/ali desetletja razglasi z resolucijo generalna skupščina Združenih narodov (UN - United Nations), ali njene specializirane agencije, kot so Svetovna zdravstvena organizacija (WHO – World Health Organization), Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO - United Nations Educational, Scientific and Cultural Organizaton), Sklad Združenih narodov za otroke (UNICEF - United Nations Children's Fund), Mednarodna organizacija dela (ILO – International Labour Organization), Mednarodno združenje za boj proti zlorabi starejših (INPEA - International Network for the Prevention of Elder Abuse), Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO - Food and Agriculture Organization of the United Nations)…
Združeni narodi so mednarodna organizacija, ki je bila ustanovljena leta 1945, z namenom ohranjanja mednarodnega miru in varnosti, razvoja prijateljskih odnosov med narodi ter spodbujanja družbenega napredka, boljšega življenjskega standarda in človekovih pravic. Najvišji organ Združenih narodov je Generalna skupščina ZN, sicer pa zajema še 15 specializiranih agencij ter številne programe in organe.
ZDRAVSTVENI SEMAFOR ob Mednarodnem dnevu Braillove pisave, 4. januarja 2023
Običajni tisk je slepim in slabovidnim pogosto nedostopen, zato je zelo pomembno, da so besedila na voljo v prilagojenih oblikah ali da imajo možnost uporabe pripomočkov za branje.
Braillova pisava, brajica, ki je poimenovana po njenem izumitelju, Louisu Braillu, je od leta 1821 uporabljana abeceda za slepe in slabovidne. Taktilna abeceda je kombinacija pik, reliefno dvignjenih iz podlage, namenjena tipni zaznavi. Osnovni element brajice je brajeva celica, v kateri je prostor za šest, v elektronski brajici pa osem pik, razporejenih v obliki pravokotnika.
Vsaka črka, ločilo, število ali glasbena nota se zapiše z uporabo različnih kombinacij pik. Brajica se bere s tipom, praviloma s konicami prstov. Zapisujemo jo s pomočjo brajevega pisalnega stroja ali brajeve tablice.
Knjižnica Minke Skaberne, ki deluje v okviru Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije nosi ime po slovenski učiteljici in profesorici Minki Skaberne. Knjižnica ponuja slepim, slabovidnim ter ljudem z drugimi motnjami branja knjige v brajici in elektronske vire. Ta trenutek je v knjižnici med leposlovnimi in drugimi deli v brajici evidentiranih 1.650 naslovov.
Brajica predstavlja pomembno obliko sporazumevanja v okviru izobraževanja, svobode izražanja in mnenj ter socialne vključenosti slepih in slabovidnih o čemer je govora tudi v Konvenciji o pravicah invalidov. Ta je bila sprejeta 13. decembra 2006 v New Yorku. V Slovenji je začela veljati od 24. aprila 2008, z uveljavitvijo Zakona o ratifikaciji Konvencije o pravicah invalidov in Izbirnega protokola h Konvenciji o pravicah invalidov (Uradni list RS, št. 37/2008).
Generalna skupščina Združenih narodov je 4. januar razglasila za Mednarodni dan Braillove pisave leta 2018 z resolucijo A/RES/73/161.
Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je na globalni ravni okoli 285 milijonov ljudi s hujšimi okvarami vida, od tega 40 milijonov slepih in okoli 245 milijonov slabovidnih ljudi.
Reprezentačna nevladna organizacija, ki pokriva slepe in slabovidne v Sloveniji je Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije, ki združuje približno 4. tisoč članov. Po njihovih podatkih se v Sloveniji od 8. do 10. tisoč ljudi srečuje s hudo okvaro vida, z resnejšimi okvarami pa celo od 30. do 40. tisoč ljudi. Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Maribor, ki je del Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije združuje okoli 650 članic in članov iz koroške in podravske regije. Ob prepoznavanju, da je slepota pomemben zdravstveni, socialni in ekonomski problem, je leta 2018 mariborsko društvo, na pobudo Zveze Slovenska unija pacientov in podjetja Mariborski vodovod začelo za zainteresirane uporabnike tiskati položnice za vodo v brajici. Projekt je bil prepoznan in nagrajen kot socialna inovacija, ki vpeljuje inkluzijsko prakso v vsakdan slepih in slabovidnih. Projekt je aktiven še danes.
V letu 2022 je po vzoru Registra raka RS zaživel tudi Register slepih in slabovidnih (RSS). V RSS bolnike vpisujejo vsi oftalmologi v javnozdravstvenih zavodih in druge pravne ali fizične osebe v zdravstveni dejavnosti. In sicer bolnike, ki imajo na boljšem očesu vidno ostrino manj kot 0,05 (po Snellenu) ali premer vidnega polja okrog centralne fiksacijske točke enak ali manjši od 20 stopinj. Zakonsko obvezna registracija oziroma vpis v register bo omogočil ažurno spremljanje starosti, statusa in vrsto bolezni, ki je pripeljala do slepote oziroma slabovidnosti pacientov in s tem tudi boljšo kurativo, preventivo in rehabilitacijo pacientov.
Namen Mednarodnega dne Braillove pisave je osvestiti širšo družbo na izzive, težave in ovire, s katerimi se kljub vsem rešitvam sodobne tehnologije in prilagoditvam v družbi ubadajo slepi in slabovidni v vsakodnevnem življenju.
Svetovni dan brajice širi ozaveščenost o brajici in drugih dostopnih oblikah komunikacije slepih in slabovidnih!
