Leta 1995 so se prebivalci vasi Brunšvik, Loka, Marjeta na Dravskem polju, Prepolje, Rošnja, Starše, Trniče in Zlatoličje odločili, da se združijo v lokalno skupnost z imenom Občina Starše. Za središče občine je bila izbrana vas Starše. Najdbe iz rimskih časov pričajo, da je bilo območje današnje Občine Starše naseljeno že v rimskih časih. Vendar o tem razen najdb ni drugih pričevanj. V pisnih virih pa se vse vasi omenjajo že od 13. stoletja naprej. V srednjem veku so spadale pod gospoščino Vurberk. Imele so status samostojne pristave z lastnim sodiščem. Od leta 1594 se je gospoščina Vurberk razdelila na dve gospoščini. Na levem bregu reke Drave je ostala gospoščina Vurberk, na desnem bregu pa se je oblikovala nova gospoščina Ravno polje. Vasi sedanje Občine Starše so pripadle gospoščini Ravno polje. Med obema gospoščinama in med prebivalci gospoščin je bilo veliko sporov, ki jih je povzročala pravice do lova in ribolova. Krivec je bila reka Drava, ki je po vsaki večji poplavi spremenila tok. V urbarju iz leta 1220 do 1230 je omenjeno izpiranje dravskega zlata v Goldarnu (Zlatoličju). Od tod bi naj vas Zlatoličje dobilo ime. Ta dejavnost je zamrla v drugi polovici 19. stoletja. V 16. stoletju sta bili najbogatejši vasi Zlatoličje in Marjeta na Dravskem polju, kjer so bili doma sami veliki kmetje. To je bil tudi čas naseljevanja Uskokov v Dravsko dolini. V Prepoljah je bilo kar 2/3 Uskokov, v Marjeti na Dravskem polju pa polovica.

Skozi Starše je tekla pomembna pot Maribor – Starše – Ptuj – Videm. Pot je vodila tudi preko Drave. Ker ni bilo mostov, so popotniki v Staršah prečkali Dravo z brodom. Druga svetovna vojna je v letih 1941 – 1945 na območju sedanje Občine Starše terjala veliko žrtev: sodelavcev narodnoosvobodilnega gibanja, aktivistov OF, ustreljenih talcev, internirancev, izgnancev in taboriščnikov. V spomin nanje stojijo v vasi Starše trije spomeniki. Sledilo je obdobje politično-gospodarskih reform, posledica česar je bila vidna preobrazba krajev. Značilne dravskopoljske hiše, močno podolgovate in povezane z gospodarskim poslopjem, so marsikje povsem izginile, prav tako je vse manj nekoč tipičnih dvoriščnih koruznikov in kolarnic. Pomemben mejnik za vasi iz sedanje Občine Starše je bilo leto 1969, ko je bil odprt umetni kanal Srednja Drava in Hidroelektrarna Zlatoličje. Hidroelektrarna (HE) je bila uradno odprta leta 1969 in je bila to prva kanalska elektrarna v SFRJ; odprl jo je predsednik Josip Broz Tito. Sama gradnja se je začela leta 1964. Danes proizvede največ električne energije med vsemi hidroelektrarnami v Sloveniji.